Kaj je greylisting?
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Greylisting je metoda za preprečevanje neželene e-pošte (spam) na ravni poštnega strežnika.
Zdrav poštni strežnik
Zdrav poštni strežnik, imenovan tudi MTA (MTA: Mail Transfer Agent), je strežnik, ki se ne uporablja za pošiljanje neželene pošte. Primer je poštni strežnik ponudnika internetnih storitev. (primeri ponudnikov internetnih storitev so Chello, XS4All, Planet, Ziggo)
Nezdrav poštni strežnik
Nezdrav poštni strežnik je strežnik, ki pošilja velike količine neželenih sporočil (spam) velikemu številu uporabnikov.
Delovanje
Na nekaterih strežnikih uporabljamo greylisting. Ta funkcija je lahko vklopljena predvsem takrat, ko je strežnik močno obremenjen z veliko količino neželene pošte. Velika prednost je, da je strežnik takoj precej manj obremenjen. Zapis greylisting pri nas velja 36 dni, zato zamude ne bi smele nastopati prepogosto.
Delovanje
Greylisting deluje z obvestilom o zavrnitvi (običajno koda 451), ki ga prejemni poštni strežnik pošlje pošiljateljskemu poštnemu strežniku. "Zdrav" pošiljateljski strežnik bo sporočilo začasno shranil in ga pozneje poskusil poslati znova. Prejemni poštni strežnik si bo to zapomnil na podlagi različnih meril. Zapomni si lahko na primer naslov IP v kombinaciji s pošiljateljem. Ta kombinacija se nato uvrsti na seznam dovoljenih (whitelist).
Ko zdrav pošiljateljski strežnik na primer po 10 minutah (nastavljivo) poskusi znova, prejemni strežnik preveri naslov IP in pošiljatelja ter na podlagi nastavljenega časa sporočilo sprejme ali ga znova zavrne. Naslov IP in domena se največkrat shranita v lokalno bazo podatkov. Pri naslednjem pošiljanju strežnik v lokalni bazi preveri, ali gre za zaupanja vredno kombinacijo. Če je tako, se pošta takoj sprejme.
Zamisel je, da zdrav poštni strežnik vodi čakalno vrsto (queue) in po nekaj minutah poskusi znova. "Nezdrav" poštni strežnik (strežnik za neželeno pošto) si tega ne more privoščiti, ker bi se sicer napolnile njegove lastne čakalne vrste. Posledično bi se lahko napolnili pomnilniški mediji, kar bi lahko povzročilo druge težave.
Prednosti
Ker le malo strežnikov za neželeno pošto zna ravnati s to tehniko, prejemni strežnik sprejme malo neželene pošte.
Ker se zavrnitev z obvestilom 451 izvede na ravni poštnega strežnika, pošta sploh ne doseže filtrov neželene pošte. Filtri neželene pošte, kot je Spamassassin, so znani po tem, da od strežnika zahtevajo veliko procesorske zmogljivosti.
Slabosti
Velika slabost greylistinga je, da je končni uporabnik odvisen od poštnega strežnika. Končni uporabnik namreč nima vpliva na to, kako hitro je pošiljatelj sprejet. Prav tako nima vpliva na to, kdaj bo pošiljateljski strežnik zadevno sporočilo ponudil znova. Konkreten primer: ponudnik internetnih storitev @home ima tako imenovani requeue (čas, po katerem pošiljateljski strežnik znova poskusi dostaviti pošto) 1 uro. Prvič bo torej trajalo eno uro, preden bo sprejeto e-poštno sporočilo z naslova @home. To je zelo neprijetno, če prejemnik čaka prav na to sporočilo.
Druga slabost greylistinga je, da čakalne vrste nimajo samo strežniki za neželeno pošto. Programerji namreč ne uporabljajo vedno lokalne poštne funkcionalnosti in se poskušajo sami povezati s prejemnim poštnim strežnikom, brez posredovanja pošiljateljskega strežnika. E-poštno sporočilo bo prvič zavrnjeno in uporabnik, ki je sprožil dejanje, bo najverjetneje prejel sporočilo o napaki.
Poleg tega številni veliki ponudniki internetnih storitev uporabljajo kombinacijo več poštnih strežnikov. Sporočila pozneje ne ponudi znova isti naslov IP, temveč drug. To pomeni, da je treba veliko znanih domen vnaprej uvrstiti na seznam dovoljenih. Prav te pa so pogosto znani viri neželene pošte.