Nastavitev DKIM, ko DNS teče prek zunanjega strežnika
DKIM
Digitalni podpisi so v svetu e-pošte vse pomembnejši, zlasti zaradi vse večje skrbi za pristnost in varnost e-pošte. DKIM (DomainKeys Identified Mail) je ena od tehnologij za reševanje teh težav. Kaj pa se zgodi, če želite pošiljati e-pošto prek strežnika A, DNS pa je na strežniku B? Poglejmo, kako DKIM deluje v tem primeru in kako ga uvedete za varnejši e-poštni promet.
Kaj je DKIM?
DKIM je metoda za preverjanje pristnosti e-poštnih sporočil. Deluje tako, da vsakemu odhodnemu sporočilu doda digitalni podpis. Ta podpis se ustvari z zasebnim ključem, ki je shranjen na strežniku pošiljatelja. Javni ključ, ki je potreben za preverjanje podpisa, je objavljen v zapisih DNS domene pošiljatelja.
Kako DKIM deluje, ko DNS ne teče na istem strežniku, s katerega se pošilja e-pošta
V običajni konfiguraciji so e-poštni strežniki in strežniki DNS na isti lokaciji. Zato je uvedba DKIM preprosta, saj imata oba strežnika dostop do istih ključev in konfiguracijskih datotek.
Kaj pa, če so e-poštni strežniki in strežniki DNS na različnih lokacijah, na primer ko želite pošiljati e-pošto prek strežnika A, DNS pa je na strežniku B? V tem primeru je treba za pravilno delovanje DKIM izvesti nekaj dodatnih korakov.
Uvedba DKIM na zunanjem strežniku DNS
Da DKIM deluje z ločenimi strežniki, sledite naslednjim korakom:
1. *Ustvarite ključe DKIM na strežniku A:* Zasebni ključ za DKIM morate ustvariti na strežniku A, s katerega se pošilja e-pošta.
2. *Objavite zapis DKIM v DNS na strežniku B:* Ko so ključi DKIM ustvarjeni, morate pripadajoči javni ključ objaviti v zapisih DNS domene na strežniku B.
3. *Nastavite e-poštni strežnik na strežniku A:* E-poštni strežnik na strežniku A mora biti nastavljen tako, da odhodnim sporočilom dodaja podpise DKIM z zasebnim ključem, ki je bil ustvarjen tam.
S to konfiguracijo lahko e-pošto pošiljate prek strežnika A, podpis DKIM pa se preverja z zapisi DNS na strežniku B.
